RINovacijo na OŠ Dobravlje smo začeli s prelepo vožnjo skozi vipavsko dolino. Šola ima več enot, mi smo obiskali OŠ Dobravlje. Tam smo izvedli delavnico z učitelji in tako začeli naš del projekta, Pravljični labirint.
Tekom projekta RINovacija Opazil sem, da zelo pomaga, da se takšnega projekta najprej lotimo skozi oči učenca. Veliko učiteljev na projektu ne poučuje računalništva, večinoma učitelji računalništva pri poteku bolj pomagajo, kot sam projekt izvajajo. Zato se je veliko učiteljev prvič srečalo s programiranjem z delčki (block-based programming). Čeprav je takšno programiranje zelo vizualno, je vseeno zelo koristno, da učitelji to izkusijo sami. Tako si veliko lažje ustvarijo sliko o tem, kaj bodo počeli z učenci pri pouku.
Ko učitelji sami rešujejo izzive in vodijo junake po labirintih lahko sami občutijo, kako zgodbe zaživijo. S tem veliko hitreje ugotovijo, kako bodo vodil pouk, prilagodiil naloge ter vsebino smiselno umestil v letni učni plan.
Na celotnem projektu RINovacija je sodelovalo 9 šol iz cele Slovenije, vodila pa ga je Ljudska univerza iz Velenja. Projekt je potekal 2 leti. V našem delu projekta smo z učenci razvijali znanje programiranja s pomočjo priprave zanimivih labirintov, ki se jih rešuje s pomočjo programiranja z delčki. Več o samem projektu si lahko preberete na spletni strani projekta RINovacija.
Preskusite interaktivne naloge, ki so nastale v okviru RINovacije na OŠ Dobravlje
Da boste tudi vi lažje razumeli, kako zgledajo Pravljični labirinti na koncu projekta, vam ponujamo nekaj labirintov, ki so jih pripravili učenci tekom RINovacije na OŠ Dobravlje in jih lahko preskusite tudi vi. Vsi labirinti so zbrani v naši pametni učilnici, Cobie AI, tako da nas kontaktirajte, če bi radi preskusili še kakšnega. Tukaj pa so povezave do izbranih interaktivnih nalog.
Pastirček gre do deklice
Pastirček mora do Steklene gore
Pastirček mora na vrh Steklene gore
OŠ Dobravlje
Osnovna šola Dobravlje je ena večjih šol v osrčju Vipavske doline, pod okriljem katere delujejo tudi štiri razgibane podružnične šole: PŠ Skrilje, PŠ Črniče, PŠ Vipavski Križ in PŠ Vrtovin. Skupaj šolo obiskuje preko 500 učencev.
Znani so po tem, da znajo svoje napredne poglede in željo po razvoju digitalnih kompetenc zelo dobro umestiv svojo kulturno dediščino in povezati znanje z naravo in okolico. Če bi se sami peljali do tja bi verjetno tudi vi občutili vpliv sadovnjakov in narave na delo v šoli.
Potek dela na OŠ Dobravlje
Pri pouku so se učitelji in učenci pogovarjali o 5 pravljicah:
- Rdeča Kapica
- Pastirček in čarovnikova hči
- Volk in 7 kozličkov
- Zmaj pod Kucljem
- Janko in Metka
Učenci so ustvarili kar 29 pravljičnih labirintov. Zato so morali učenci pripraviti več kot 100 grafičnih elementov, ki so jih uporabili pri izdelavi.
Seveda nas je zanimalo, kako je delo potekalo v Dobravljah. Pogovarjali smo se z vodjo projekta: Heleno Ferjančič. Takole so zapisali o projektu Pravljični labirint na OŠ Dobravlje.
Programerski izzivi iz pravljic (RINovacija na OŠ Dobravlje)
V okviru projekta RINovacija smo na šoli povezali slovenske ljudske pravljice s programiranjem z delčki. Učenci so iz pravljičnih junakov ustvarili programerske izzive, pri katerih so urili razumevanje zaporedja ukazov, pogojnih stavkov, senzorjev, zank ter zank v zankah. Učenci 5. razreda so pri pouku slovenščine obravnavali pravljico Pastirček in čarovnikova hči ter pripravili več izzivov za pastirčka, ki ga je bilo treba voditi skozi različne naloge in preizkušnje.
Na PŠ Skrilje so obravnavali Janka in Metko, v Črničah Volk in sedem kozličkov, učenci Vipavskega Križa Rdečo kapico, v Vrtovinu pa lokalno vaško pravljico Zmaj pod Kucljem. Iz vsake pravljice je nastalo 5 do 6 nalog, ki so jih učenci preverili in predlagali izboljšave. S takimi nalogami učenci spoznavajo algoritme in razvijajo logično mišljenje. Skozi ustvarjanje so spoznavali vsebino pravljic, hkrati pa poglabljali razumevanje osnovnih programerskih konceptov.
Helena Ferjančič, vodja projekta na OŠ Dobravlje
Na OŠ Dobravlje so se posvetili petim pravljicam. Na slikah si lahko ogledate kaj je nastalo pri pravljici Pastirček in čarovnikova hči. Iz ilustracij pravljičnih junakov, ovir ter dogodkov, ki so jih določili ob branju, so učenci in učitelji ustvarili serijo programerskih izzivov. Pravljične labirinte lahko preizkusite povezav, ki so navedene zgoraj. Pri teh interaktivnih vajah otroci urijo razumevanje zaporedja ukazov, pogojnih stavkov, senzorjev in zank. Spoznavanje algoritmov in razvijanje logičnega mišljenja tako poteka povsem naravno, skozi pripovedovanje zgodb in ustvarjalnost učencev.
Na kakšen način ste pravljice izbrali na vaši šoli?
Izbira pravljic je bila prilagojena posameznim razredom in podružnicam. V 5. razredu so se učiteljice v aktivu poenotile in izbrale pravljico Pastirček in čarovnikova hči, ki sicer ni lokalna pravljica, a je že vključena v berilo in učni načrt in je bila zato zelo primerna izbira.
V 4. razredu so učiteljice izbirale samostojno, s tem so bile zgodbe bolj raznolike:
V Vipavskem Križu so obravnavali Rdečo kapico. V Skriljah Janka in Metko. V Črničah Volka in sedem kozličkov. V Vrtovinu so se odločili za lokalno pravljico Zmaj pod Kucljem, ki jo je pred leti napisala mama ene izmed učenk.
Helena Ferjančič, vodja projekta na OŠ Dobravlje
Katere predmete ste povezali med seboj pri izvedbi na vaši šoli?
Pri projektu smo z računalništvom neposredno povezali slovenščino in likovno umetnost. Učenci so v vseh oddelkih pravljice najprej prebirali in obravnavali pri pouku slovenščine. Svoje razumevanje in domišljijo so nato pokazali pri likovni umetnosti. Pri likovni umetnosti so zgodbe oživele. Učenci so ilustrirali dogajanje ter oblikovali prizore in figure izbranih pravljic.
Helena Ferjančič, vodja projekta na OŠ Dobravlje
Kako so učenci OŠ Dobravlje prenesli pravljico Pastirček in čarovnikova hči v digitalni svet?
Mene in celotno ekipo Cobie AI so najbolj navdušili izdelki učencev, kako so vestno pripravljali elemente, risali junake in načrtovali labirinte. Med poukom se jim je porodilo veliko idej in v svet labirintov so se radi uživeli. Ob tem so razvijali tudi znanje algoritmičnega razmišljanja.
Učencem je zelo všeč, ko lahko vidijo, da programiranje ustvari nek izdelek. S tem njihovo delo dobi uporabno noto. Veliko jim pomeni tudi to, da lahko pokažejo, kaj so ustvarili, kaj so naredili prav oni, kaj njihovi sošolci in kaj njihovi učitelji. Projekti, ko je RINovacija pa dajo tudi možnost, da vidijo izdelke drugih šol in se naučijo tudi kaj od sovrstnikov iz cele Slovenije.
Na kakšen način so učenci spoznavali osnovne računalniške koncepte?
Pri različnih predmetih so otroci poslušali in brali pravljice. Po pogovoru o vsebini so se lotili dekompozicije. Kar pomeni, da so morali opisati osnovne dogodke, opisati elemente, junake… ki so nastopali v pravljicah.
Podobno, kot pri dekompoziciji pravljic, moramo pri programiranju procese razdeliti v funkcije, identificirati ustrezne objekte za delo s podatki in za njih razviti ustrezne razrede. Z obravnavo zgodb in dekompozicijo nastane zelo dobra vzporednica programiranju in ustvarjanju programov.
Vendar se pri tem ne ustavimo, učenci se kasneje lotijo tudi reševanju izzivov. Najprej rešujejo labirinte, ki so jih ustvarili sami oz. z njihovim razredom. S tem preverijo delovanje in vidijo tudi to noto računalništva, kjer je potrebno delovanje ustrezno preveriti in preskusiti.
Kasneje so se lotili tudi izzivov njihovih sošolcev iz drugih razredov, tam pa krepijo tudi znanje programiranja in programskih konceptov.
Glede na mlajše skupine smo se večinoma posvetili zaporedju ukazov in osvajanju zank. Velik izziv je bila tudi navigacija po samih labirintih. Z višjimi razredi, pa smo se lahko lotili tudi pogojnih stavkov in navigiranja po labirintih glede na pogoje, glede na pozicije elementov, glede na ovire….
Ustvarjanje krepi motivacijo
Učenci so bili tekom projekta zelo motivirani, kar tudi nam da večjo motivacijo. Motivacijo, da jim omogočimo takšno delo še v naprej, motivacijo da za njihove naslednjike pripravimo še več labirintov. Predvsem vidimo, da se s tekšnimi projekti lahko algoritmično mišljenje in znanje programiranja razvija na zelo zabaven način.
Še enkrat bi se lepo zahvalil Heleni Ferjančič in njeni ekipi za plodovito sodelovanje in ustvarjalni duh. Zahvaljujem se tudi za vse poslane fotografije.